Razvojna iniciativa 2010: Integracija trajnostnega gledanja v aktualne izzive družbe
Janez Podobnik
ECPD Inštitut za trajnostni razvoj, Dunajska 104, 1000 Ljubljana
Izvleček
Namen pričujočega članka je osvetliti razmerje med mednarodnim delovanjem in integracijo trajnostnega gledanja na aktualne izzive družbe. Avtor uvodoma predstavi koncepte trajnostnega razvoja in jih umesti v delovanje in izvajanje politik v mednarodni skupnosti glede na obdobja, znotraj katerih so paradigme trajnosti začele nastajati. Nadalje avtor predstavi svoj pogled na delovanje mednarodnih in medvladne organizacije, v katerih in konkretizira aplikacijo trajnostnega gledanja glede na trenutne potrebe in situacije v globalni družbi, poleg tega pa se posveti tudi povezovanju med stroko in izobraževanjem kot tudi organizaciji mednarodnih srečanj.
Ključne besede: mednarodne organizacije, trajnostni razvoj, izzivi globalne družbe, izobraževanje
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, mikrobiologija,
Uvod
V sestavku bomo naslovili različne koncepte trajnostnega razvoja in gledanja v času aktualne družbeno politične situacije (globalna finančna kriza, podnebne spremembe, demografska kriza, idr.) skozi prizmo delovanja mednarodnih organizacij, znotraj katerih delujem. Kako se torej trajnostna paradigma uveljavlja na mednarodnem prostoru in kakšen vpliv ima na družbo kot tudi na izzive, s katerimi se družba sooča ter posledično kakšno vlogo igrajo mednarodne organizacije, tudi vladne, v času ekonomske krize?
Mednarodno delovanje in integriranje konceptov trajnostnega delovanja
Integracija trajnostnega delovanja je konceptualizirana v mednarodno delovanje že vrsto let. Organizacija Združenih narodov je leta 1972 s sklicem konference o človekovem okolju v Stockholmu prvič javno izrazila namen nacionalnega povezovanja, katerega cilj je reševanje okoljske problematike, takrat pa so se ustvarile tudi jasne mednarodne dimenzije, ki so rezultirale v nastanku UNEP (United Nations Environment Programme) in kot pravi Reid (1996: 36) je prav tu ključni mejnik procesa oblikovanja koncepta trajnostnega razvoja.
Trajnostno delovanje naj bi pomenilo dolgoročno vzdržnost in obnavljanje kapacitet ekosistemov, naravnih resursov, Moltke (2002: 342) pa kot osrednjo idejo trajnostnega razvoja omenja povezovanje okoljskih in ekonomskih zahtev za razvoj. Tu govorimo predvsem o nadzorovani rabi obnovljivih kot neobnovljivih energetskih virov, pitne vode, in navsezadnje celotnega življenjskega prostora, ki zavzema vse od transporta, energije, kmetijstva, upravljanja z odpadki do mikro ravni človekovega vsakodnevnega delovanja. Seveda imamo še več definicij, ki opredeljujejo trajnostni razvoj na teoretski ravni, na praktični ravni pa bomo definirali koncept preko integracije družbeno politične, ekonomske ter ekološke sfere, torej preko tristebrnega sistema, katerega začetna točka je konfliktno razmerje med ekonomijo ter ekologijo s priključeno družbeno dimenzijo, ki naj bi zagotavljala stabilnost.(Schubert 2007: 3)
Na nadnacionalni ravni lahko o institucionalizaciji globalnega okoljskega upravljanja razmejimo tri obdobja: prvo obdobje obsega čas pred zgoraj omenjeno konferenco v Stockholmu, drugo obdobje pred konferenco v Riu de Janeiru leta 1992 ter zadnje, pred konferenco v Johannesburgu leta 2002. (Marshall 2002: 81 – 83) Sedaj smo priča novemu, četrtemu obdobju, ki je, kot smo že omenili, čas svetovnih kriz in kjer trajnostni razvoj postaja vse bolj razširjena tematika. V juniju 2012 je potekala OZN konferenca Rio+20 o trajnostnem razvoju, le-ta pa je pripoznala da so nekateri cilji, zadani pred dvajsetimi leti v Agendi 21 kot tudi tisti v Milenijskih razvojnih ciljih nedovršeni in jih bo potrebno pospešiti. (Report UNCSD 2012: 4 – 10)
Znotraj mednarodne skupnosti jasno zaznavamo iniciative in definirane akcije, ki pozivajo k trajnostnemu delovanju. Poraja pa se legitimno vprašanje, v kolikšni meri jim to uspeva in kje so ključne problematične točke. Glede na poročilo iz konference Rio+20 lahko ugotovimo, da znotraj mednarodne skupnosti obstaja zavedanje o nezadostnem napredku, ki je posledica več razlogov, med drugim tudi različnih kriz, zaradi katerih imajo nekatere države v razvoju zmanjšane možnosti za doseganje trajnostnega razvoja. Ob premisleku pa lahko dodamo še nekatere vzporednice, s katerimi želimo pokazati, zakaj mednarodno okolje težko zadovoljivo rešuje okoljske probleme. Izpostavili bi predvsem preozek mandat, ki so ga države podelile mednarodnim organizacijam in omejen proračun, ki ga te organizacije posedujejo, v celoten kontekst pa moramo postaviti tudi čas globalizacije, ki na novo osmišlja določene akterje, kot so transdržavne institucije, vloga civilne družbe, razvoj naddržavne suverenosti idr. K približevanju uresničevanja zagotavljanja trajnostnega delovanja pa sodijo tudi nacionalne strategije za trajnostni razvoj,na prostoru EU pa je z Lizbonsko pogodbo trajnostni razvoj opredeljen kot eden izmed poglavitnih dolgoročnih ciljev EU. Lahko rečemo, da se v mednarodnemu okolju posveča veliko pozornosti trajnostnemu razvoju, njegova dejanska implementacija pa zagotovo ni enostavna in bo v prihodnosti terjala premike na ekonomski kot politični ravni obenem pa ne bo mogoča brez aktivne udeležbe posameznikov na mikro nivoju.
Platforma delovanja
V sledečem poglavju si bomo ogledali, kakšen vpliv na integracijo trajnostnega delovanja imajo mednarodne organizacije. Ključno vprašanje, ki se nam tu zastavlja, je vezano na vlogo mednarodnih vladnih, kot tudi nevladnih organizacij in njihovo soočanje s svetovnimi krizami in implementacijo trajnostnih rešitev. Ali so te organizacije zgolj spremljevalec teh dogajanj? Na kakšen način znotraj svojih struktur te organizacije reagirajo? Kje in kateri so finančni viri za njihovo delovanje? V čigavem interesu so v odnosu do multinacionalk in do velesil? Kako so pozicionirane v medijskem prostoru tako na globalnem, državnem in lokalnem nivoju?
Izkušnja s podnebnimi spremembami: od okrog leta 2000 do začetka svetovne finančne krize je bil izreden fokus na razvojna in znanstvena vprašanja kako bomo globalno podnebno krizo ustavili, vendar je glasnost finančne krize prevpila še vedno prisotno podnebno krizo, ki ni nič manjša, prej obratno.
Na kratko bom poskušal opisati vloge, ki jih imajo v mednarodnem prostoru organizacije v katerih delujem, in kako se odzivamo na izzive, ki so prisotne v družbi.
ECPD (European Centre for Peace and Development) – ECPD Inštitut za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije (www.ecpdorg.net, www.ecpd.si):
To institucijo razumem kot zgodovinski poskus, tudi OZN, kako bi se soočili z proaktivnim delovanjem na področju zagotavljanja miru v »vreliščih« Evrope, - post-Helsinška Evropa, in kako pospešiti razvoj v tej regiji. -Kako ECPD poskuša s svojo strukturo kot nevladne, neodvisne strukture vplivati na zagotavljanje miru? Vsakoletne konference (peace reconcilliation, podiplomske študije… ). Element trajnostnega razvoja, ki je lahko bolj uspešen, je bil privzet v ECPD Inštitutu, tu govorimo o ICAM Konferenci, ki je potekala v letu 2010, kot nadaljevanje ICPE »ICAM« usmeritve, katere ključne tematike so bile vezane na celovito upravljanje z vodnimi območji na porečju Save in Jadranskega morja, s poudarkom na transportu in turizmu, in katere zaključki so se razvili v nekatere konkretne trajnostne projekte, kot so razvoj malih in srednjih podjetij ob porečju Save, kolesarske steze ob reki Savi, ki povezujejo mesta Ljubljana, Zagreb, Beograd, in drugi…
ICPE www.icpe.si: - International Center for Promotion of Enterprises – Mednarodni center za promocijo podjetij: prav tako je nastal ob pobudi in vzpodbudi OZN, gre se za razvojno institucijo neuvrščenih držav, katero so kasneje, demokratične spremembe, potisnile v nove pozicije,v katerih še ni našla svojega avtentičnega položaja. Od vsega začetka se je posvečala vodenju v javnem sektorju; prava zakladnica pa je arhiv, med leti 1975-1990, ki dokazuje kako so nekatera razvojna vprašanja vedno ostala aktualna : trajnostni urbanizem, menedžment v javnih podjetjih, trajnostni razvoj v obmorskem in rečnem svetu, trajnostno upravljanje z gozdovi – les kot pomembna surovina; upravljanje s človeškimi viri, idr. V zadnjem obdobju ICPE vidi eno od svojih prihodnosti prav v tem, da bo pri razvojnih vprašanjih kombiniral trajnostni koncept razvoja: zelena industrija, upravljanje z odpadki, energijska učinkovitost, soočanje s sušo in kakovostno upravljanje v javnem podjetništvu.
KEN www.knowledge-economy.net – Knowledge Economy Network: se vzpostavlja kot moderna, dinamična, mrežna struktura, ki v ospredje ekonomskih doktrin postavlja vlogo znanja. Zanimivo je, da se je razvila, zaradi vizionarskega in predanega vodenja regionalne razvojne evropske iniciative SBRA iz Bruslja – direktor dr. Boris Cizelj, in že po 2 letih svojega delovanja je zelo dobro učvrščena v mednarodnem prostoru takih mrež. Pomembno je, da ostaja finančno neodvisna od velikih, vplivnih, mednarodnih finančnih donatorjev in drugih združenj, kar pomeni, da ima možnost nastavljati kritično ogledalo; istočasno pa želi s konceptom iskanja dobrih praks, tako na področju regij, držav, ali pa posameznih gospodarskih, in znanstvenih inštitucij iskati primere dobrih praks, v katerih znanje vzpostavlja dodano vrednost.
ICIE International Congress of Industrialists and Entrepreneurs www.ic-ie.com: to je otrok postsovjetske konstelacije, ki je poskušal združevat gospodarske subjekte, ki so nastale na območju držav nekdanje SZ, v zadnjem obdobju pa se širi po celem svetu. Njegova specifičnost je v tem, da v svojem delovanju združuje zelo vplivne lastnike kapitala, še posebej iz Ruske Federacije, istočasno pa poskuša predvsem na finančnem, gospodarskem, razvojnem, carinskem nivoju vprašanj rešiti aktualne probleme na evrazijskem območju držav. Na podlagi kratke predstavitve 4 institucij z zelo različno genezo nastanka, je različno tudi članstvo, kot tudi koncepti delovanja, oblike financiranja (članarina, letne članarine, donacije, sodelovanje na projektih, ponudnik podiplomskih študij, klasični globalni network-think tank). Od mednarodne organizacije same, njenega vodstva in njene proaktivne drže je odvisno, na kak način se vključujejo v reševanje aktualnih izzivov družbe, še posebej z vidika trajnostnih pristopov. Vsekakor pa so moje izkušnje kot aktivnega akterja v vseh naštetih organizacij pozitivne, saj lahko vsaka igra konkretno in aktivno vlogo pri vključevanju v zapletene svetovne in regionalne dogodke. Vse 4 inštitucije, ki sem jih omenil, dajo velik pomen izobraževanju, ki pa je združeno z gospodarskimi in ostalimi razvojnimi subjekti. Problem nastane, ko te inštitucije postanejo še dodatna konkurenca že obstoječim, etabliranim akademskim strukturam. Slovenija je bila v zadnjih 20 letih predvsem obremenjena sama s seboj, s spremembo tako gospodarske kot pravne strukture, vstopanje v EU, NATO in druge integracije; ob tem pa se je premalo naslanjala na mednarodne organizacije, morda še največ na nevladne. Specifični primer ICPE, ki je edina mednarodna medvladna organizacija s sedežem v Sloveniji in 18 državami članicami, ki je prav tako v zadnjih 15 letih iskala prostor pod slovenskim soncem. Prav podpis sporazuma med ICPE in Vlado Republike Slovenije v 2011 pa lahko odpira novo poglavje v teh odnosih, še posebej zato, ker omogoča sodelovanje ICPE pri izvajanju nekaterih vladnih politik, npr. – spodbujanje gospodarske diplomacije.
Organiziranje mednarodnih srečanj
Dobro pripravljena mednarodna srečanja, ki z občutljivostjo rešujejo zapletena mednarodna vprašanja so nujna bodisi zgolj za osveščanje, kot tudi konkretno edukacijo o določenih problemih, ki se dotikajo vseh relevantnih deležnikov. Pomembnost takih srečanj je predvsem v mreženju strokovnjakov iz različnih držav kot tudi premisleku o novih rešitvah in ponujanju le teh, v obliki priporočil ali zbornikov, odločevalcem. Kot dober primer navajam strokovno in pedagoško delovanje prof ddr. Petra Rasporja, ki je med drugim tudi član akademskega sveta ECPD kot mednarodno uveljavljen in zelo spoštovan biotehnolog in zelo uspešno sodeluje na številnih mednarodnih konferencah in forumih, kreativen pa je tudi pri osnovanju novih iniciativ EFTN(European declaration on Food, Technology and Nutrition: http://eftndeclaration.aaeuropae.org/) deklaracija, katera definira koncepte, orodja in druge načine za ilustracijo pomembnosti živilske znanosti, ta iniciativa je bila vzpostavljena leta 2008, na letni ravni pa se organizirajo dogodki in konference v zvezi s to tematiko, v maju 2012 v Novem Sadu, kjer je potekal 6. Srednjeevropski kongres o hrani.
Zaključek
Mednarodne organizacije predstavljajo velik potencial pri dejanski usmeritvi v trajnostni razvojni koncept. Ta njihova vloga se v času velike finančne krize še krepi. Toliko bolj zato, ker so praviloma vlade preobremenjene z reševanjem bank, gospodarstva in je zato trajnostna komponenta v ozadju – žal. Tudi v Sloveniji je potrebno, da se različne mednarodne organizacije proaktivno vključijo v celovito reševanje nakopičenih razvojnih dilem.
Viri
MARSHALL, Alan, (2002), The Unity of Nature: Wholeness and Disintegration in Ecology and Science. Imperial College Press: London.
MOLTKE, Konrad Von, (2002), Governments and International Civil Society in Sustainable Development: A framework, international environmental agreements: Politics, Law and Economics,2(4), 341-359.
MULEJ, Matjaž, RASPOR, Peter. Trajnostni razvoj in sprememba paradigme za družbo znanja = Sustainable development & paradigm change for knowledge society : predavanje na EREF-2010, Evropskem regionalnem gospodarskem forumu "Kompetence in vrednote za na znanju zasnovano konkurenčnost - nova agenda za evropske regije", 7-8 junij 2010, Nova Gorica, Slovenija = Competencies and values for sustainable, knowledge based competitiveness - a new agenda for European regions, 7-8 June 2010, Nova Gorica, Slovenia. Nova Gorica, 7. jun. 2010
RASPOR, Peter. Life long learning related to food safety and security in the context of environmental and demographic changes : invited lecture, Teaching climate change and the United Nations system, 2nd CEE/SEE Regional Colloquium: Capacity Building on Global Governance and the UN System, Belgrade, 18th May 2010. Belgrade: Faculty of Law, 2010.
RASPOR, Peter. The role of ethics in food safety and quality : lecture on Symposium on the Ethical Issues of the High Tech Applications in Food Processing, Berlin, 8th November 2011. [Quakenbrück: German Institute of Food Technologies], 2011.
REID, David, (1996), Sustainable Development: An Introductory Guide. Routledge: London.
Report of the UN Conference on Sustainable Development, (2002). Dostopno prek: http://www.uncsd2012.org/content/documents/814UNCSD%20REPORT%20final%20revs.pdf (14. 8. 2012)
SCHUBERT, Uwe , Eckhard Störmer, ur., (2007), Sustainable development in Europe: Concepts, evaluation and applications. Edward Elgar Publiching: Chelteltam.