ČAS PO KRIZI – PRILOŽNOST ALI NUJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ?
27. oktober 2009, Državni svet RS

27. oktobra 2009 je bil v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije posvet z naslovom ''Čas po krizi – priložnost ali nuja za trajnostni razvoj?''. Posvet je potekal v soorganizaciji Državnega sveta ter Mednarodnega inštituta ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije. To je bil prvi javni dogodek v katerem je kot soorganizator sodeloval Mednarodni inštitut ECPD.

Posvet je imel cilj, da najde odgovore na sledeča vprašanja: Bo globalna finančna in gospodarska kriza res povzročila, da se bo svetovno gospodarstvo za dlje časa ustalilo pri nižjih gospodarskih obratih in manjši blaginji? Bo izhod iz krize res počasnejši in posledice radikalnejše, kot bi želeli priznati? Je izhod iz krize sploh možen drugače kot v smeri trajnostnega razvoja?

Posveta se je udeležilo okrog 50 udeležencev. Med njimi so bili tako predstavniki državnih inštitucij (državni svetniki, predstavniki različnih vladnih inštitucij, predstavniki znanstveno-raziskovalne sfere) kot tudi predstavniki gospodarstva in civilne družbe, vsi pa so se po uvodnih nagovorih aktivno vključili v vodeno razpravo.

Posvet je z uvodnim nastopom otvoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič. V svojem vsebinskem pozdravnem nagovoru je poudaril, da zgolj ekonomski kazalci, kot je bruto družbeni proizvod na prebivalca, premalo povedo o blagostanju ljudi. Za blagostanje sta namreč pomembna tudi sociokulturna in trajnostna dimenzija njihovih življenj.

Predsednik Akademskega sveta ECPD, njegova ekscelenca prof. dr. Takehiro Togo (znan japonski diplomat, bivši veleposlanik v nekdanji Sovjetski Zvezi, Turčiji in Singapurju) je v svojem nagovoru izpostavil pomen delovanja novoustanovljenega Mednarodnega inštituta ECPD za Slovenijo in širšo regijo. Predstavil je tudi pomen in cilje naslednje konference v organizaciji ECPD z naslovom 'National And Inter-Ethnic Reconciliation, Religious Tolerance And Human Security In The Balkans – Reconciliation And Human Security', ki se bo odvijala od 29. do 31. oktobra na Brionih in jo kot predsednik tudi vodi.

Sledili so kratki predstavitveni nagovori uvodnih govornikov na različne tematike, od katerih pa se je vsaka na svoj način dotikala področja trajnostnega razvoja. Dr. Žiga Turk je na njemu lasten provokativen in drzen način odprl nekatera ključna vprašanja trajnostnega obnašanja modernih zahodnih družb. V svojem govoru je kot glavni vzrok krize izpostavil neravnovesja v svetovnem ekonomskem sistemu, kjer so predvsem zahodne družbe živele preko svojih realnih zmožnosti. Obenem je opozoril na dejstvo, da predvsem novonastajajoči svetovni ekonomski igralci še niso prevzeli polne odgovornosti za delovanje v tako medsebojno povezanem svetu. Nauk vsega tega je, da svetovnih problemov (tudi trajnostnega) ne more rešiti vsak sam, temveč je edina možnost sodelovanje in delitev odgovornosti.

Dr Albert Maes (dolgotrajni ambasador Evropske komisije na Tajskem, v Izraelu in bivši SFRJ) je predstavil evropski pogled na krizo in izhod iz nje. Poudaril je, da je ključni problem modernega poslovanja pomanjkanje etike, ki je še posebej pomembna pri poslovanju na trgih, ki so v procesih deregulacije.

Prof. dr. Yves-Rastimir Nedeljković je kot en izmed najbolj znanih srbskih sociologov izpostavil pomen socialne in sociološke komponente trajnostnega razvoja. V svojem govoru je poudaril kako pomembni za odgovoren in skladen razvoj so človeški viri, še posebej skozi vidik ustvarjanja in negovanja funkcije državljanstva v družbi – torej ljudi, ki se v državi obnašajo kot odgovorni in zreli državljani.

Prof. dr. Dušan Plut je kot eden najeminentnejših slovenskih strokovnjakov za okoljska vprašanja zbranim poslušalcem predstavil trajnostno sliko Slovenije kot države in družbe. Poudaril je, da se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo, da smo kot država in družba pravzaprav na dobri poti k uresničitvi bolj trajnostnih načinov razvoja, manjka nam predvsem zavedanja lastnih prednosti ter prodornosti pri sprejemanju ukrepov na državni ravni.

Pozdravni nagovor Nigela Carterja je v njegovi odsotnosti povzel Bojan Starec.

Dr. Marjan Senjur je kot razvojni ekonomist v svoji predstavitvi polemiziral s stališči češkega predsednika Vaclava Klausa glede t.i. ''okoljskega totalitarizma''. Zaključil je,da se okoljski regulaciji mogoče daje prevelik pomen, a Klaus se o vsem vendarle le ni motil. Kot ekonomist je nato ocenil še načelo ''povzročitelj plača'' na primeru delovanja trga z emisijskimi dovolilnicami ter ocenil, da je trg daleč od tega, da bi predstavljal rešitev sprejemljivo in primerno tudi za dolgi rok.

Dr. Peter Raspor je kot velik strokovnjak za področja prehranske varnosti in biotehnologije odprl vprašanje odnosa med prehransko oskrbo in trajnostnim razvojem. V predstavitvi je prikazal, da bi moral moderni človek korenito spremeniti svoje prehranske navade, ter opozoril, da je potrebno na vrh živilsko-predelovalne družbene piramide ponovno postaviti etiko.

Matjaž Hanžek je kot strokovnjak za vprašanja človekovih pravic, človekovega dostojanstva in socialne problematike nasploh, izpostavil pomen vključujoče družbe v kateri se vsak posameznik čuti potrebnega in srečnega v njej.

Po nastopu uvodnih razpravljavcev so se v razpravo vključili tudi ostali udeleženci. Kot prvi je nastopil prvi predsednik Sejšelov Sir James Mancham. Gospod Mancham je izpostavil predvsem pomen državniške drže, ki v nasprotju s politično držo ne skrbi za ohranjanje politične moči, temveč se v svojem delu posveča prihodnjim generacijam. Takšna drža je namreč ključna za uspešno izvajanje politik trajnostnega razvoja na državni ravni.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Zoran Kus je v razpravi predstavil zadnje informacije glede mednarodne konference v Kobenhavnu, ki naj bi določila zaveze držav za zmanjšanje izpustov CO2 v obdobju po Kjotu. Razprava se je nadaljevala z predstavitvijo nekaterih mnenj predstavnikov gospodarstva.

Posvet se je zaključil s sklepnim nagovorom Direktorja novoustanovljenega Inštituta ECPD Janeza Podobnika, ki se je zahvalil vsem udeležencem ter spomnil na to, da je glavni uspeh posveta dejstvo, da so se na njem zbrali udeleženci iz različnih sfer in da je ta pot sodelovanja med različnimi področji prava pot, ki vodi k uspešnemu trajnostnemu razvoju.

http://www.ds-rs.si/?q=node/1379


Napovednik