22. marca na Bledu je potekal Svetovni forum za poslovno etiko, kjer je kot panelist nastopal tudi direktor ECPD Inštituta, g. Janez Podobnik.
zelo odmeven dogodek je bil organiziran v okviru Svetovnega foruma za poslovno etiko, ki ga vodi predsednica Rajita Kulkarni; slovenski soorganizator pa je bil Fokus 2031,ki ga vodi Lojze Peterle, član evropskega parlamenta.
Častni gost je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor; kot posebni gost pa se je udeležil tudi njegova svetost Sri Sri Ravi Shankar, soustanovitelj Svetovnega foruma za poslovno etiko, ustanovitelj Mednarodnega združenja za človekove vrednote in ustanovitelj mednarodne Art of Living fundacije.
Vabilo za sodelovanje pomeni tudi priznanje za dosedanje delo Janeza Podobnika.
Več o dogodku najdete tu: http://wfeb.org/slovenia_sl.html
Govor g. Podobnika:
ETIKA IN ODGOVORNO VODENJE / ne le dolžnost, pač pa privilegij/
Presenetilo me je vabilo na vašo konferenco o poslovni etiki. Pred 10 dnevi sem bil povabljen na CEE Business Integrity forum Against Corruption v Budimpešto, v organizaciji EuCham. Razmišljal sem, zakaj me je doletela čast, da sem bil danes povabljen. Imam svoj odgovor. Morda tudi zato, ker sem že pred več kot 25 leti prijateljeval z Lojzetom Peterletom in se ob njem in skupaj z njim kalil in krepil v mišljenjskem krogu slovenskega personalizma, ki mu je pečat dajal urednik revije 2000 Peter Kovačič Peršin. Skupaj smo študirali francoskega personalista Emanuela Mounierja in njegovo revijo E sprit; ob reviji 2000 veliko razpravljali o Edvardu Kocbeku; in nato tik pred prelomnimi časi ustanovili slovensko krščansko socialno gibanje, ki je inspiriralo več novih slovenskih političnih strank.
Bilo mi je dano, da sem kljub ne prav visoki starosti vodil različne sisteme, skupnosti, združenja; od stanovskih, do verskih, upravno-političnih, do mednarodnih in razvojno-gospodarskih.
Recimo da sem začel v rani mladosti kot predsednik razreda v osnovni šoli, da sem bil kot študent tajnik Medškofijskega odbora za študente; da sem bil predsednik Društva 2000; da sem bil kot zdravnik predsednik sindikata v ZD Idrija; da sem postal po demokratičnih spremembah v Sloveniji predsednik Skupščine občine Idrija/župan/; da sem postal predsednik Državnega zbora; predsednik politične stranke/SLS/; minister za okolje in prostor; predsednik evropskega sveta ministrov za okolje; direktor mednarodnega inštituta ECPD za trajnostni razvoj/ v imenu katerega danes tudi tukaj nastopam/ in sedaj tudi v.d. direktorja ICPE(mednarodne in medvladne razvojne organizacije z sedežem v Ljubljani.
Koliko srečanj z ljudmi, koliko stikov, koliko pozitivnih vibracij in tudi občasnih nesporazumov, majhnih krivic in občasnih neuspehov.
Danes, ko na to pogledam, kot da imam odgovor, zakaj me je vedno znova odneslo na pozicije in v privilegij vodenja. Zaznamovala me je izobrazba medicine; v principu me je določila najbolj neposredno v držo zelo odgovornega človeka. In istočasno z zavedanjem o krhkosti, minljivosti in zmotljivosti. In še bolj z darom človeške bližine. Danes vem, kaj je bilo ključno, da mi ni spodrsnilo; da sem za sabo puščal notranje povezane in dobro delujoče skupnosti; da ni bilo pogorišč za menoj in da nisem odhajal predčasno iz neuspešno vodenih sistemov in skupnosti.
Gre za to, da na koncu preživi etično, vse ostalo ponikne v pozabo minljivega spomina.
Presenečen danes opazujem, da smo kar trije zdravniki(tudi dr. Jakopin in prof. dr. Zorčeva) povabljeni na današnje srečanje. Zgleda, da ima poklic zdravnika, pa če ga dejavno opravljaš ali pa če te odnese " v druge svetove" neizbrisen pečat pri tvojem življenskem stilu in prvenstvu etičnega nad drugimi principi.
Kako bi zelo shematsko opredelil principe kulture skladnega ravnanja z etičnimi standardi:
- pokaži ljudem, da jim zaupaš;
- takoj se sooči z reševanjem problemov;
- priznaj napake;
- pri sodelavcih izpostavljal dobro v njihovem delu
In kaj bi svetoval mlašim, ki vstopajo v prostor vodenja/tudi v gospodarstvu/:
- motiviraj svoje sodelavce, znova in znova;
- zaupaj svojim sodelacem znova in znova;
- delaj teamsko, znova in znova.
In seveda vsaka zgornja alineja ima cel kup izpeljank; nenazadnje, ne smemo zapasti, še posebej če opravljamo vodilne funkcije v nerealna pričakovanja do naših sodelavcev .
Vedno tudi računajmo, da je človeško in na nek način razumljivo, da je eden glavnih vzgibov ljudi pri njihovih ravnanjih "materialni" motiv, od plače do statusa in varne prihodnosti njega/nje in njihovih družin.
.png)