.png)
SVETOVNI DAN HRANE 2020
Registracija in več informacij je na voljo na spletni strani konference: http://danhrane.ecpd.si.
Predsednik OO odbora in selektor del
Peter Raspor
Beseda direktorja ECPD Ljubljana
SVETOVNI DAN ZNANOST ZA MIR IN RAZVOJ 2018
WORLD SCIENCE DAY FOR PEACE AND DEVELOPMENT 2018
(KLIK NA LOGOTIP ZA OBISK SPLETNE STRANI)
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znanjeMR@ecpd.si .
SVETOVNI DAN HRANE 2018
WORLD FOOD DAY 2018
s sloganom
»Naša dela so naša prihodnost«
Vstopa v zaporedje dogodkov v Sloveniji
»Hrana, prehrana, zdravje«
Letos z motom
»Mi In Okolje Skupaj«
Program ki smo ga pripravili na dvodnevni konferenci za vas in vaše sodelavce je celovit in pokriva številne elemente vašega dnevnega dela pa tudi vaših naporov za prihodnost. Verjamemo, da si boste program ogledali na naši spletni strani (http://danhrane.ecpd.si) in vas ne bomo obremenjevali s podrobnostmi.
Vendar kljub vsem je potrebno reči, da bo na dogodku 12-14 raziskovalno razvojnih pregledov, 10 predstavitev projektov in kar 7 predstavitev pogledov in uspehov slovenskih podjetij. Ravno pravi čas pred začetkom vas obveščamo o dogodku, o katerem ste bili po vsej verjetnosti že obveščeni, ne samo od nas. Pravi čas je za to informiranje, da se lahko odločite in si rezervirate čas in pridete 16. in 17. oktobra v Pretorsko palačo, Koper na dogodek.
Vašo udeležbo prijavite preko naše spletne strani, kjer je tudi določen postopek plačila simbolične kotizacije, kot tudi naročilo na strokovni zbornik, ki bo na voljo udeležencem.
Pravi čas pa tudi, da spodbudite svoje sodelavce, ki jim bodo znanje in izkušnje iz tega dogodka gotovo pomagale, da bodo še uspešnejši naprej. Imate pa tudi možnost in se lahko odločite, da boste pomagali še komu tretjemu, recimo šolam, šolnikom in šolajočim s financiranjem njihove kotizacije preko spletne strani (http://danhrane.ecpd.si/zainteresirani-delezniki/). S tem bodo bolje pripravljeni za življenje in delo v družbi.
V kolikor bi želeli dodatna pojasnila, smo vam na voljo na elektronskem naslovu danhrane@ecpd.si .
O načrtovanju, odgovorih in iskanju
Iskanje odgovorov na sodobne problematike, pa najsi gre za okoljska, družbena ali naravoslovna vprašanja, postaja vse bolj kompleksno in zahtevno. Ne glede na to, s katerim področjem se ukvarjamo, je bistveno vprašanje, kako problem, s katerim se soočamo, sploh opredelimo. S širjenjem znanja, napredovanjem znanosti in tehnologije se je paleta različnih odgovorov tako razširila, da se velikokrat počutimo nebogljeno pred številnimi možnostmi, ki so nam na izbiro. Zato se nam dostikrat zatakne že pri vprašanju, kako naše delovanje sploh zastaviti ali celo opredeliti, da bo to doseglo svoj cilj in namen.
Verjetno se v preteklosti še nikoli ni pojavila tako izrazita potreba po tem, da bi se začela znanja naravoslovja in družboslovja povezovati. Z razvojem obeh področij se je namreč pokazala nujna potreba, da se naravoslovje prične dotikati vprašanj, s katerimi se je poprej ukvarjalo le družboslovje, in obratno. Vsekakor zahteven in obenem zanimiv izziv dodatno zaplete dejstvo, da se je s pojavom sodobnega pluralizma in relativizma zelo težko opreti na sistem vrednot ali celo vrednoto kot tako, ki bi bila skupna vsem ali ki bi jo večina razumela na podoben način. Vse to skupaj vpliva tudi na to, kako pristopamo k prostorskemu načrtovanju in s tem k okoljskim vprašanjem.
Splošno gledano v prostorskem načrtovanju probleme rešujemo na dveh nivojih. Prvi (planerski pristop) je strateški, ki zajame večja območja (državo, regije, občine, mesta ipd.) ter se ukvarja z vprašanji, kaj in kam kaj umestiti. Drugi (oblikovalski pristop) se sooča z vprašanjem, kako nekaj umestiti, in se običajno ukvarja z mikrolokacijo, ki ji na podlagi t. i. genius loci (tj. »duha prostora«) poišče najustreznejši odgovor. Ne glede na to, ali se ukvarjamo s planerskim ali oblikovalskim pristopom, je prostor izjemno kompleksna entiteta, kar povzroči, da se znotraj tega srečujemo s kompleksnimi izzivi.
Kompleksnost predpostavlja večplastnost, včasih celo mnogovrstnost ali raznovrstnost. Med vsem tem se vzpostavljajo sistemi odnosov, slednji pa lahko se lahko gradijo le, če predpostavljajo dialoški značaj – to, kar delamo oz. čemur poskušamo najti odgovor, vedno zgradimo v dialogu, dvogovoru. To, da lahko in znamo različne deležnike tega odnosa med seboj usklajevati in jih umeščati na prava »mesta«, je tisto, kar bo prineslo uravnotežen rezultat. Prav vzpostavljanje dvogovora pa je tisto, kar pomeni v sodobnem času velik izziv.
Takrat, ko prostoru dodamo pojem odnosa, začnemo govoriti o okolju. Tako arhitektura kot krajinska arhitektura se soočata s pojmom odnosa v prostoru, vendar je krajinska arhitektura na poseben način postavljena pred izziv dialoškosti v odnosu med naravnimi prvinami okolja (tj. žive in nežive narave) in človekom. Glavno težišče prizadevanj v krajinski arhitekturi je namreč v raziskovanju odnosa med človekom in naravo ter njunim sobivanjem, tako v funkcionalnem kot izpovednem smislu. Zato ima kot taka v današnjem času izjemen potencial, da najde skupne odgovore na okoljske problematike.
Poiskati enako razumevanje in strinjanje o pristopih ter s tem uskladiti interes pa je vse prej kot lahka naloga. Usklajevanje interesa tako v teoriji kot praksi največkrat izhaja iz potrebe določiti prednostne obravnave in bolje zaščititi ranljivo. Vendar se prav zaradi nepoenotenosti glede tega, kdo in kaj se ščiti ter kaj želimo uravnovesiti, zelo težko razpravlja o glavnem namenu naših družbenih prizadevanj. Če samo preletimo vse možne struje odnosov med človekom in naravo, vidimo, s kako različnimi zornimi koti se rokujemo. Tako npr. nekateri zagovarjajo mnenje, da bo človek kmalu dognal vse skrivnosti narave in jo s tem nadvladal, medtem ko drugi zagovarjajo idejo, da je treba »krhko« naravo ščiti pred našim »nerazumnim« delovanjem, spet tretji pa menijo, da bomo, če uničimo naravo, pravzaprav uničili le sebe, saj se bo narava po svojih naravnih zakonitostih obnovila z nami ali brez nas. Pravzaprav je zelo jasno, da vsak od teh pristopov podaja in dojema le del sestavljanke naše stvarnosti, hkrati pa težko sega preko svojih meja. Delno razumevanje problema lahko podaja le delne rešitve ali, kot odlično zapiše Jožef Muhovič, »meje moje percepcije so meje mojega odnosa do stvari« (Muhovič, 2002: 52).
Sama tako menim, da ni pomembno, koga postavimo v središče ali kdo je najbolj ranljiv, temveč se moramo osredotočiti na vprašanja, kakšen odnos vzpostavimo do prvega in drugega ter kakšen odnos in s tem dialog vzpostavimo med obema.
Trajnostni oz. vzdržni razvoj, kot najbolj razvpita paradigma sodobna razvoja, ki obljublja uravnotežen in skladen napredek, se tako v svojem jedru in opredelitvi srečuje prav z dilemo dialoga. Ta pa, zelo očitno, najprej izhaja iz nedorečenosti oz. parcialnega pristopa k problemu.
Metodologije, standardizacije, normativi in politika, ki so sicer ključni mehanizmi za prenos teorije v prakso in sistem družbe, tako najprej potrebujejo solidno opredelitev tega, kar s trajnostnim oz. vzdržnim razvojem zasledujemo. Šele takrat bomo namreč vedeli, kako se do nastajajočih alternativ opredeliti. Na ta način bi mnogovrstne napore, ki se neprenehoma vlagajo v napredek trajnosti oz. vzdržnosti, oplemenitili in jim omogočili preboj, ki ga potrebujemo. Trenutne rešitve namreč prevečkrat ponujajo le navidezno inovativne pristope, ki pa so pravzaprav le »prepakirane« obstoječe ideje. Slednje pa obstoječi situaciji žal ne prinašajo nič novega. Inovacija v pravem pomenu besede pomeni kakovostno in celovito opredeliti pomen trajnosti oz. vzdržnosti. Šele s tem bomo vedeli, kako v razpravo povabiti družboslovje in naravoslovje, kako vanjo vključiti antropocentrični in biocentrični pogled ter vse zorne kote vmes in ne nazadnje kako med vsem tem vzpostaviti dialog, ki bo podal rešitev. Rešitev, za katero stremimo, namreč išče tisto, kar mora biti skupno vsem, in to je dobrobit.
Ana Ogrič, mag. inž. kraj. arhit.
Ana Ogrič deluje v Zavodu za uravnotežen prostorski razvoj Aksa, so. p., kjer vodi blagovno znamko Belo/forme izven mesta, ki se ukvarja z razvojem bivalne kulture na podeželju.
Angleška verzija besedila je dostopna s klikom na povezavo.
Okrogla miza: Slovensko – albansko sodelovanje
Na okrogli mizi, ki jo organizirata Veleposlaništvo Republike Albanije v Sloveniji in ECPD - Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije, bo v ospredje postavila krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Albanijo.
Program Okrogle mize: »Sodelovanje med Slovenijo in Albanijo«
09.30 Registracija udeležencev
09.45 - 10.00 Otvoritev
Nj. eksc. Pellumb Qazimi, veleposlanik Republike Albanije v Sloveniji, Albanija
Tomaž Lovrenčič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Slovenija
Janez Podobnik, direktor ECPD, Slovenija
Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP), Slovenija
10.00 - 11.00 Izboljšanje sodelovanja z boljšim poznavanjem drug drugega, izgradnjo in krepitvijo vezi
Moderator: Janez Podobnik, ECPD, Slovenija
Govorci:
- Genti Beqiri, izvršni direktor, AIDA, Albanija
- mag. Gorazd Mihelič, vršilec dolžnosti direktorja, SPIRIT, Slovenija
- Ante Milevoj, direktor Centra za mednarodno poslovanje (CEMP) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Slovenija
- Perparim Kalo, direktor in partner, Kalo Associates, Albanija
- Nina Šelih, odvetnica in partner v odvetniški družbi Odvetniki Šelih & partnerj, Slovenija
- Razprava
11.00-12.00 Sodelovanje pri vključevanju Albanije v EU, pametna uporaba EU sredstev in razvojni projekti
Moderator: Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP)
Govorci:
- Alenka Košir, vodja Sektorja za širitev in jugovzhodno Evropo, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Slovenija
- Anila Dollani, Ministrstvo za evropske integracije Republike Albanije, Albanija
- Gašper Jež, direktor, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), Slovenija
- Nj. eksc. Pellumb Qazimi, veleposlanik Republike Albanije v Sloveniji, Albanija
- Razprava
12.00-13.00 Izobraževanje in znanost, kultura ter umetnost kot mostovi, ki pomagajo državam k večji povezanosti
Moderator: Perparim Kalo, direktor in partner, Kalo Associates, Albanija
Govorci:
- mag. Peter Štoka, vodja oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Slovenija
- Martin Berishaj, Predstavnik albanske diaspore v Sloveniji, Albanija
- dr. Nataša Gregorič Bon, znanstvena sodelavka, Znastveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Slovenija
- mag. Tea Glažar, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Slovenija
- Razprava
13.00 Zaključki
Urbani forum »Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast«
V Kristalni palači BTC v Ljubljani je 27. marca potekal prvi slovenski Urbani forum z naslovom »Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) in GFS Inštitutom.
Urbani forum je združil preko 90 udeležencev iz vlade, mestnih in drugih občin, podjetnikov, predstavnikov civilne družbe in univerz, ki so razpravljali o pomembni vlogi mest pri oblikovanju priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije in prehodu na zeleno gospodarstvo.
Pomen investiranja v trajnostni razvoj in razvoj inovativnih mest je v govoru izpostavila Violeta Bulc, evropska komisarka za promet: »Mesta prihodnosti bodo inteligentna, razmišljujoča mesta. Mesta, ki bodo med seboj sodelovala, ne tekmovala.«
Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, je v uvodnem nagovoru poudarila veliko vlogo mest za razvoj Slovenije. »Mesta so centri ustvarjalnosti novih kreativnih idej, so motor gospodarskega razvoja ter s tem ključnega pomena za razvoj države,« je povedala ministrica Irena Majcen. Bojan Kontič, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan MO Velenje, je izrazil strinjanje z ministrico, da moramo dati mestom posebno priložnost in jih postaviti za nosilne centre trajnostnega razvoja Slovenije. Pomen trajnostnega razvoja in rezultate dolgoletnega vlaganja vanj je na primeru družbe BTC prikazal Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d.. ter predstavili kako se, z vključevanjem IT tehnologije in inovacij, BTC d.d. nadgrajuje v inovativno mesto. Možnosti uporabe tehnoloških rešitev za uspešnejši razvoj pametnih in inovativnih mest je na primeru inovativne Platforme za pametna mesta poudaril tudi Julij Božič, direktor IBM Slovenija.
V razpravi na okrogli mizi so župani in predstavniki mestnih občin pozdravili dogodek iz vidika povezovanja in izpostavitve vloge mest. Poudarjeno je bilo, da je pomembno okrepiti sodelovanje 11 mestnih občin in njihovo vlogo v regionalnem okviru, sodelovanju z drugimi občinami ter iz vidika aktivacije razvojnih potencialov in pozitivne medsebojne konkurence.
Med zaključki okrogle mize je Tanja Bogataj, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor izpostavila pomen učinkovitega upravljanja z viri v urbanih območjih za zeleno rast in dvig kakovosti bivanja, razvijanje novih orodij sodelovanja in upravljanja ter nadaljevanje dialoga in dvig ozaveščenosti glede soodločanja o javnih zadevah.
»Za našo prihodnost je zelo pomembno na kakšen način se razvijajo naša mesta. Tako veliko zanimanje za prvi Urbani forum s stani občin, vlade, civilne družbe in podjetij ter vzpostavitev povezovanja, dialoga in sodelovanje med njimi v okviru Urbanega foruma, je pomemben korak k doseganju zastavljenih ciljev pametnega razvoja mest prihodnosti,« je prvi Urbani forum zaključil Blaž Golob, direktor GFS Inštituta.
Cilj povezovanja in sodelovanja različnih deležnikov pri oblikovanju trajnostnega razvoja mest prihodnosti ostaja in se bo do našega prihodnjega srečanja v letu 2016 izvajal v okviru Platforme pametnih mest (http://smartiscity.eu/) in spletne strani Urbani forum.
Vabimo vas tudi k ogledu predstavitve govorcev I. Urbanega foruma, 11 mest Slovenije in foto galerije na spletni strani www.goforesight.eu/urbani-forum/mesta/index.html
Delovni obisk na sedežu ECPD v Beogradu
V pogovorih z izvšnim direktorjem ECPD prof. dr. Negoslavom Ostojićem in njegovimi sodelavci je direktor g. Podobnik podrobneje ocenil dosedanje sodelovanje med Mednarodnim ECPD Inštitutom za trajnostni razvoj, Ljubljana in ECPD Beograd ter predvsem govorili o novih skupnih projektih v naslednjih letih.
Posebej uspešno sodelovanje se je pokazalo pri izmenjavi ekspertov na področju gospodarske diplomacije, energetske učinkovitosti in kvantne medicine.
Dogovorjeno je bilo, da se za leto 2015 v Beogradu pripravi skupni mednarodni posvet o novih izzivih na odročju internacionalizacije gospodarstva in gospodarske diplomacije, s posebnim poudarkom na državah JV Evrope.
Iskalo se bo konkretne možnosti za skupno sodelovanje v projektih, ki jih Mednarodni ECPD inštitut skupaj z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij uspešno razvija z agencijami OZN; na primer UNIDO, UNCTAD.
Mednarodni ECPD Inštitut ter ECPD Beograd bosta združevala svoje strokovne in logistične potenciale pri sodelovanju v menarodnih projektih; še posebej na področju zdravstvenega managementa, državljanskih stanj, turizma in energetske učinkovitosti.
g.Podobnik je posebej izpostavil pomen sodelovanja ECPD v razvojnih in drugih projektih z državami JV Evrope: Makedonija, BiH in Albanija; pa tudi z nekaterimi arabskim državami; na primer Irak, Libija in Egipt, s katerimi že danes dobro sodeluje tudi ECPD.
Izvršni direktor ECPD prof. dr. Negoslav Ostojić je Podobnika povabil na udeležbo 10. ECPD mednarodne konference Reconciliation, Tolerance and Human Security in the Balkans, ki bo potekala 24. in 25. oktobra v Beogradu;
Obisk Izvršnega direktorja ECPD, prof.dr. Negoslava Ostojića v Ljubljani
V začetku decembra je Ljubljano obiskal Izvršni direktor ECPD prof. dr. Negoslav Ostojić.
Na delovnem srečanju z vodstvom Mednarodnega ECPD Inštituta za trajnostni razvoj so ocenili leto 2013 in že pripravljali nove programe za leto 2014.
V letu 2014 se odpirajo nove priložnosti za sodelovanje ECPD in ICPE na področju izobraževanja in skupnih mednarodnih ekspertnih srečanj/ tudi področje akupunkture in kvantne medicine; v maju 2014 bo organizirano mednarodno strokovno srečanje o prehranski varnosti, glavni organizator bo KEN, ki ga vodi dr. Boris Cizelj. Kot soorganizatorja bosta sodelovala tudi Mednarodni ECPD Inštitut za trajnostni razvoj in ICPE.
Zaradi upokojitve prof. dr. Petra Rasporja, člana Akademskega sveta ECPD se odpirajo nove možnosti za njegovo aktivno delovanje v delu ECPD.
Nadaljevali se bodo skupni projekti med ICPE in ECPD, kot je organizacija 3. afriškega dne v maju 2014 v Ljubljani, sodelovanje na razvojnih konferencah v Nigeriji, v BiH-Sarajevu, v Srbiji - Beogradu, odpirajo pa se tudi možnosti za sodelovanje v Indiji.
Za podrobne dogovore bo Janez Podobnik koncem decembra obiskal sedež ECPD v Beogradu.
Direktor Mednarodnega ECPD Inštituta Janez Podobnik se bo udeležil IX Mednarodne ECPD konference, na kateri se bo istočasno odvijala 30. letnica ECPD.
V petek in soboto, 11. in 12. oktobra 2013 se bo g. Podobnik udeležil IX mednarodne ECPD konference, ki bo sočasno s 30. letnico ECPD potekala v Beogradu, Srbiji.
Konferenco bo s pozdravnim nagovorom otvoril g. Boutros Boutros Ghali, bivši Generalni Sekretar OZN, osrednji govorci v uvodnem delu konference bodo:
prof. dr. Takehiro Togo, prof.dr. Don Wallace ter prof.dr. Albert Maes.
Glavni govorci pa bodo sledeči:
prof. dr. Erhard Busek, prof.dr. Johan Galtung, prof. dr. Darko Tanasković.
V soboto se bo srečanje zaključilo s promocijsko predstavitvijo knjige g. Yasushi Akashija - "In the valley between War and Peace - Personalities I met" in z dvema mednarodnima ECPD okroglima mizama (Global South in ECPD Youth Forum: Youth for Maintaining Peace through Reconiciliation and Acceptance in the Balkans).
Zanimiva okrogla miza na tematiko kvantne informacijske medicine v teoriji in praksi
Okrogla miza in vsa dogajanja, ki so potekala v četrtek, 19. septembra 2013 v prostorih ICPE, so bila sad/posledica delovanja dveh mednarodnih organizacij ECPD ter ICPE, pri katerih je stična točka usmeritev v izobraževanje. Ker je ECPD še izraziteje usmerjen na področju magistrskih in doktorskih študij, v zadnjem času tudi na področju biomedicine, zdravstva, je bila to prava priložnost, da se je v Ljubljani organizirala okrogla miza iz področja integrativne medicine s poudarkom na kvantno informacijski medicini in nekaterih njenih praktičnih uporabah.
Celodnevnega dogajanja se je udeležilo preko 50 udeležencev, ki so v dopoldanskem času preskušali predstavljene aparature in metode praktične uporabe.
Na sami okrogli mizi je bilo osrednje predavanje zelo cenjenega, mednarodno uveljavljenega biofizika, prof. dr. Dejana Rakovića, rednega profesorja na beograjski fakulteti za elektrotehniko ter gostujočega profesorja na ECPD mednarodni podiplomski šoli.
Predstavil je znanstvene podlage kvantne medicine, pri tem pa tudi razložil znanstveno ozadje nekaterih zelo znanih kvantno informacijskih diagnostičnih metod in kvantno informacijskih terapevtskih metod, na primer: akupunktura, bioenergokorekcija in refleksno terapevtska pozitivna vizualizacija na nivoju individualne zavesti; predstavil je tudi najnovejše trende na globalni ravni, s posebnim poudarkom z izdajo znanih publikacij na temo holistične medicine.
dr. med. Branislav Reljić je predstavil pilotni terapevtski project, ki poteka v bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju in je namenjen transpelvični magentni terapiji medeničnega dna pri zdravljenju urinske incontinence pri ženskah.
Marija Bizjak je predstavila praktične izkušnje s kvantno terapijo, preko aparata Kvantek;
Vida Drame Orožim, dr.med. pa je predstavila svoje izkušnje pri kvantno resonančni magnetni terapiji QRS pri zdravljenju nekaterih bolezenskih stanj.
Že uvodoma je v.d. GD ICPE Janez Podobnik in direktor ECPD inštituta udeležence seznanil, da sta obe inštituciji pripravljena, da skupaj z drugimi strokovnimi inštitucijami, v Sloveniji in po svetu, da bi se usmerili tudi v pripravo izobraževalnih programov iz tega področja. Pri tem je poudaril, tudi kot zdravnik po osnovni izobrazbi, da je temeljni pristop v komplementarnih metodah pri zdravljenju bolezni, ki predstavljajo del integrativne medicine.
Pogovor je vodila Marija Kokelj, že med in po posameznih nastopih je potekala vsebinska razprava, ki je dokazovala, da sta bila izbrana tematika in koncept pravi, zato organizaciji razmišljamo, da bi s takimi dogodki nadaljevali, v Sloveniji in tudi v državah članicah ICPE in ECPD.
Mednarodni ECPD Inštitut so-organizira okroglo mizo z naslovom Kvantna informacijska medicina in praktične uporabe
V sodelovanju z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij ECPD Inštitut za trajnostni razvoj organizira okroglo mizo, ki bo potekala 19. septembra 2013 na Mednarodnem centru za promocijo podjetij, Dunajska 104, 1000 Ljubljana. Posvet bo v slovenskem jeziku, z izjemo prvega govorca dr. Dejana Rakovića, ki bo imel predstavitev v srbskem jeziku. Kotizacije ni, registracija za dogodek pa je dosegljiva na spletu: www.icpe.int . Poleg okrogle mize bo možen tudi preizkus naprav, kot so Quantec in QRS.
Osnutek programa:
10:00 – 17:00
praktična uporaba kvantne informacijske medicine – preizkus rešitev (Quantec, QRS)
14:00 – 16:30
Janez Podobnik, dr. med., Direktor, Mednarodni ECPD Inštitut za trajnostni razvoj
Prof. dr. Dejan Raković, European Center for Peace and Development, Beograd, Uvod v kvantno – informacijsko medicino
Jernej Bernik, dr.med.spec.gin. in porod., Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Transpelvična magnetna terapija TPM mišic medeničnega dna in njena uporaba v praksi
Marija Bizjak, neodvisna terapevtka – specialistka kvantne metode, Predstavitev praktične izkušnje s Kvantno tehnologijo
Vida Drame - Orožim, dr. med., spec. nevrologije in psihiatrije, Kvantna resonančna magnetna terapija QRS in njen vpliv na zdravje naših celic
Program vodi Marija Kokelj.
Knjigi dr. Rakovića in dr. Škokljevega bo mogoče nakupiti po akcijski ceni. Za več informacij nas kontaktirajte na info@ecpd.si.
ECPD je aktivno sodeloval na drugi dvodnevni mednarodni konferenci o gospodarski diplomaciji in internacionalizaciji
17. in 18. junija 2013 je na Gospodarski zbornici Slovenija potekala že druga mednarodna konferenca na temo gospodarske diplomacije in internacionalizacije, katero je organiziral Mednarodni center za promocijo podjetij, skupaj s soorganizatorji Ministrstvom za zunanje zadeve ter partnerji Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gospodarsko zbornico Slovenije. Aktivno udeležbo pa je s svojim nastopom potrdil tudi prof.dr. Ljubiša Adamović, ki je v drugem dnevu srečanja nastopil na panelu o internacionalizaciji državnih gospodarstev. Ključni poudarki iz njegovega nastopa so temeljili na sledečih tematikah: -institucionalna in funkcionalna gospodarska diplomacija, vloga ECPD, Univerze za mir Združenih Narodov v procesu afirmacije koncepta in izobraževanje kadrov za gospodarsko diplomacijo, partnerstvo med vladnimi strukturami in zasebnim sektorjem v domeni gospodarske diplomacije, strukturne spremembe v globalni ekonomiji 21. stoletja, gospodarske krize, multipolarnega sveta proti globalizacijskim procesom in naraščajoči pomembnosti gospodarske diplomacije v manjših državah. Cel članek je na voljo v angleščini.
Znani so prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2012
(Maribor, 4. december 2012) IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, sta danes, 4. decembra 2012, v Kazinski dvorani SNG Maribor, razglasila prejemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2012. V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2012 prejeli: mikro-majhna podjetja: Zobozdravstveni center Alfa Dental d.o.o., srednje velika podjetja: Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. in velika podjetja: UniCredit Banka Slovenija d.d. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Posebno priznanje in nagrado za Podjetnico s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu je prejela Barbara Antolič (Dom Sveta Ana, Hrvaška), posebno priznanje je prejel Borut Meršak (Slovaška), posthumno priznanje gre Jožetu Kastelicu (J. Kastelic Limited, Toronto, Kanada). Splošno posebno priznanje so prejeli še društvo Novi Paradoks, Slovensko društvo za kakovost življenja, Zveza Potrošnikov Slovenije in Anton Komat. Ocenjevalna komisija HORUS 2012 je podelila še posebno priznanje tistim prebivalcem Slovenije, ki se zavedajo svoje osebne in družbene odgovornosti.
Več o nagrajencih si lahko preberete v sporočilu za medije.
vir: www.horus.si
Inovativnost v porečju Save
Porečje Save s površino 11.735 km2 zavzema 72 % celotnega vodnega območja Donave oziroma 58 % vseh
porečij in povodij v Sloveniji.
Dolžina vseh vodotokov v porečju Save meri 15.613 km oziroma 53 % dolžine vseh vodotokov v Sloveniji.
V primerjavi z drugimi porečji ter povodji je gostota rečne mreže v porečju Save povprečno visoka, saj znaša 1,3
km/km2.
Ali ste vedeli, da v vseh štirih slovenskih regijah v porečju Save živi in dela 41,4 odstotka prebivalstva, ustvarijo
48,6 odstotka BDP celotnega slovenskega gospodarstva, ustvarijo 55,8 odstotka prihodka, zaposlujejo polovico
vseh oseb v Sloveniji, na tem teritoriju pa deluje 46,7 % vseh podjetij (registriranih pravnih ali fizičnih oseb).
Samo v občini Ljubljana deluje 20,6 odstotka vseh slovenskih podjetij, zaposluje 29,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji ter ustvari 38,2 odstotka vseh prihodkov Slovenije.
Čezmejno sodelovanje je ključni dejavnik regionalnega razvoja vsake države, še posebej ko gre za naravne vire, ki lahko prispevajo k splošnemu blagostanju. Niz skupnih interesov in veliko dobrih idej o trajnostnem gospodarskem razvoju savske regije, ki na ozemlju štirih držav obsega 940 kilometrov rečnega toka in rečne obale, z okoli 6,8 milijoni prebivalcev in 140 tisoč podjetji, letno pa pluje na reki Savi okoli milijon plovil.
To je upoštevanja vreden potencial, ki mestom, naseljem in vsem upravnim enotam savske regije ponuja priložnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja v obliki podjetnikom privlačnih destinacij za domače in tuje investitorje.
PREDSTAVILI SE BODO ČLANI KONZORCIJA ERUSRS IN DRUGIH
REGIJ S PODROČJA JV BALKANA
BOSNA IN
Privredna komora regije Banja Luka
HERCEGOVINA
Privredna komora regije Bijeljina
Privredna komora Brčko Distrikta
Privredna komora regije DobojGospodarska komora Županije posavske - Orašje
HRVAŠKA
HGK – Komora ZagrebŽupanijska komora Slavonski BrodŽupanijska komora VukovarŽupanijska komora SisakŽupanijska komora Pula
MAKEDONIJA
Privredna komora Makedonije, Skopje
SLOVENIJA
GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, Ljubljana
GZS Območna zbornica Posavje, Krško
GZS Območna zbornica Zasavje, Zagorje ob Savi
GZS Območna zbornica za Gorenjsko
SRBIJA
Regionalna privredna komora Valjevo
Sremska privredna komora
Privredna komora Beograda
Dodatne informacije
Več o možnostih sodelovanja pri organizaciji prireditve ali nastopa na razstavi Izzivi gospodarskega razvoja 2012,
o sodelovanju na podelitvi nagrad za inovacije ali udeležbi pri strokovnih vsebinah:
GZS ZOR Ljubljana
01 5898174.
Dimičeva 9,1000 Ljubljana
www.ozljubljana.si
E: oz.ljubljana@gzs.si
T: 01 58 98 174, 01 58 98 175
ali info@ecpd.si
V Moskvi v Mednarodni kongres industrialcev in podjetnikov sprejeti tudi slovenski podjetniki
8. februarja je bilo v Moskvi v okviru rednega letnega srečanja Mednarodnega kongresa podjetnikov in industrialcev/ICIE/ v to zelo vplivno združenje sprejeto tudi Slovensko društvo podjetnikov. S tem se vzpostavlja nova platforma, preko katere bodo lahko slovenski podjetniki razširili svoje aktivnosti na ruskem tržišču in obratno.
Delegacija iz Slovenije, v kateri so bili Milan Susman, Zlatko Saje in Direktor ECPD Janez Podobnik, je bila v okviru njihovega obiska v Moskvi povabljena tudi na posebno srečanje zelo vplivnih ruskih industrialcev in podjetnikov, katerega se ga je udeležil sedanji predsednik vlade Ruske federacije in najresnejši kandidat za novega predsednika Rusije, Vladimir Putin.
V bližnji prihodnosti se v okviru ICIE načrtuje, da Slovenijo obiščejo direktorji nekaterih ruskih bank in drugi vodilni predstavniki ruskih podjetij, ki so izrazili jasen interes za investiranje v Sloveniji in širši regiji. Istočasno so že stekli konkretni postopki, v katerih bodo slovenski nosilci projektov delovali na širokem ruskem trgu. Direktor Janez Podobnik se je sestanka med drugim udeležil z namenom promoviranja projektov, ki so trajnostno in družbeno odgovorno naravnani.
Slovenska delegacija v živahnem razgovoru z ruskimi kolegi.DIREKTOR JANEZ PODOBNIK SE JE UDELEŽIL MEDNARODNE KONFERENCE O SODELOVANJU AGENCIJ OZN Z UNIVERZAMI IN CIVILNO DRUŽBO
Mednarodno konferenco je na Dunaju, med 11-13.januarjem 2012 organiziral Academic Council on the United Nations System v sodelovanju z zveznim ministrstvom Avstrije za evropske in mednarodne zadeve.
Na konferenci so potekale zanimive panelne razprave. Največ zanimanja je bilo za panel: Dostopnost energije za vse in Zelena ekonomija in razvoj Poleg teh so bile tudi razprave o tem , kako meriti uspešnost boja proti korupciji; o novih pristopih za e-lerning; o pomenu jedrske varnosti v globalnem upravljanju /Global Governance/..
Vzporedno so potekale tudi delavnice za študente in mlade diplomante iz različnih tematskih sklopov; poseben poudarek je bil dan tudi prihodnosti konceptu "mirovnih sil OZN".
Janez Podobnik je nastopil v panelni razpravi International Networks.
Akademska mreža ECPD ima zaradi svoje vsebine dobre osnove, da se aktivno vključi v mrežo ACUNS (Academic Council on the United nations System). Za sodelovanje z ECPD je posebno zanimanje pokazal Dr. Michael Platzer, ki je eden od pobudnikov za ustanovitev ACUNS-a in trenutno vodi njeno pisarno pri OZN na Dunaju.
Direktor ECPD Janez Podobnik na panelni razpravi International Networks.
z